Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za oktober 2023.
Delovni čas in vodenje zakonitih evidenc o izrabi delovnega časa delodajalcem pogosto povzročata nemalo izzivov. Uveljavljajo se fleksibilnejši pristopi, potreba po večji prožnosti in želja po učinkovitejšem usklajevanju družinskega in poklicnega življenja. Večja svoboda zaposlenih pa lahko v odsotnosti jasno zapisanih in skomuniciranih pravil delovnega časa vodi do večjega tveganja za delodajalce. Ne glede na želje in potrebe zaposlenih so zakonska pravila tista, ki se jim ni možno izogniti. Odgovornost za njihovo spoštovanje (ne glede na okoliščine) nosi delodajalec. Delodajalec je torej tisti, ki mora poskrbeti, da so pravila upoštevana in podatke, vezane na delovni čas, dnevno beležiti v evidenco o izrabi delovnega časa.
Ravno področje vodenja evidenc o izrabi delovnega časa pa se po 17ih letih spreminja. Veljati je namreč začela novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 50/23, v nadaljevanju: ZEPDSV-A), ki delodajalcem prinaša kar nekaj dodatnih obveznosti, poostruje pa tudi določbe glede sankcioniranja.
V prispevku vas seznanjamo z bistvenimi spremembami in dopolnitvami. Ker zakonsko neskladno in neurejeno področje delovnega časa za delodajalce predstavlja veliko tveganje, vam na koncu predstavljamo tudi 9 ključnih korakov, ki vas pripeljejo do zakonitih evidenc delovnega časa. Namreč, če zakonskih pravil delovnega časa ne upoštevate, vas tudi celovito izpolnjena evidenca o izrabi delovnega časa ne obvaruje pred tveganjem za sankcioniranje. Seznanitev s koraki še posebej priporočamo delodajalcem, ki prakticirajo fleksibilni delovni čas, imajo neenakomerno razporejen delovni čas, njihovi zaposleni delajo od doma ali pa imajo uvedene kakšne druge posebnosti delovnega časa.
Vodenje evidenc o izrabi delovnega časa je postalo obvezno leta 2006, ko je začel veljati in se uporabljati matični Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06, v nadaljevanju ZEPDSV). Do sprejetja novele ZEPDSV-A (torej 17 let) se področje ni spreminjalo ali dopolnjevalo. Kaj je torej botrovalo k sprejemu novele? V največji meri zagotovo pobuda Inšpektorata RS za delo, ki meni, da obstoječa ureditev ne omogoča učinkovite kontrole in nadzora nad spoštovanjem zakonskih določb o delovnem času. V skladu z obstoječo ureditvijo so namreč delodajalci dolžni vpisovati zgolj število opravljenih ur v posameznem dnevu, ne pa tudi začetka in konca posameznega delovnega dne in izrabe odmora med delovnim časom. Posledično ni mogoče ugotoviti, ali so zaposlenim zagotovljeni vsi z zakonom določeni počitki in odmori in ali so zaposlenim zagotovljene ostale pravice, vezane na delovni čas.
Pred predstavitvijo poglavitnih sprememb je treba izpostaviti, da zahteva po dnevnem beleženju in evidentiranju določenih podatkov o delovnem času ni novost. Že trenutno (še) veljavni ZEPDSV v 18. členu določa, da je delodajalec dolžan DNEVNO v evidenco vpisovati podatke o izrabi delovnega časa. Se pa zahtevano število podatkov sedaj širi.
Novela ZEPDSV-A z dopolnitvijo definicije delavca (dopolnjena 9. alineja 2. člena ZEPDSV-A) razširja krog oseb, za katere je podana obveza vodenja evidence o izrabi delovnega časa.
Poleg oseb, ki so v delovnem razmerju, je po novem treba voditi evidenco za vse osebe, ki:
Odpravlja se torej dvom, če je treba evidenco voditi za osebe, ki pri delodajalcu delo opravljajo občasno ali začasno (denimo študentsko delo, dijaško delo, delo preko podjemne pogodbe ipd.). Če sta torej izpolnjena zgoraj navedena pogoja, je vodenje evidence obvezno, in sicer ne glede na to, na kakšni podlagi se delo opravlja in ne glede na to, ali je delo občasno ali začasno.
Posebno pozornost je pri tem treba nameniti tudi osebam, ki delo sicer opravljajo preko s.p., se pa vključujejo v delovni proces delodajalca ali pa uporabljajo njegova sredstva (denimo barmani, osebna asistenca, fotografi, novinarji ipd.). Tudi za te osebe je po novem potrebno voditi evidenco o izrabi delovnega časa.
Spremenjeni 18. člen ZEPDSV-A je razširil obstoječi obseg podatkov, ki jih je treba dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa. Popolna in zakonsko skladna evidenca o delovnem času mora po novem vsebovati naslednje podatke (podatki od vključno 8. točke naprej so novi podatki):
Na podlagi dopolnjenega 19. člen ZEPDSV-A imajo zaposleni sedaj pravico, da od delodajalca enkrat tedensko zahtevajo pisno seznanitev s podatki iz evidence o delovnem času. Če je pri delodajalcu uveden elektronski sistem evidentiranja, je obveznost seznanitve izpolnjena, če se delavcu zagotovi neposredni elektronski dostop do podatkov.
Po novem so delodajalci dolžni delavce pisno obveščati o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa (podlaga nov četrti odstavek 19. člena ZEPDSV-A), in sicer najkasneje do konca plačilnega dne za pretekli mesec. Pisno obvestilo (torej pisni izpis mesečne evidence) se lahko delavcem pošlje tudi po elektronski pošti na službeni elektronski naslov delavca.
Novela ZEPDSV-A v novem petem odstavku 19. člena izrecno in nedvoumno zahteva, da mora delodajalec evidence o izrabi delovnega časa hraniti na svojem sedežu ali na kraju opravljanja dela delavca. V preteklosti so namreč delodajalci pogosto uporabljali izgovor, da se evidence hranijo v zunanjem računovodstvu ali kje druge. Sedaj seveda to ne bo več mogoče.
Pri tem se še opozarja, da se evidence o izrabi delovnega časa hranijo kot listina trajne vrednosti, kar pomeni, da njihovo uničenje ni dovoljeno.
Na podlagi novega 19. a člena bo lahko nadzorni organ, v primeru ugotovljenih kršitev, vezanih na delovni čas, delodajalcem naložil obvezo elektronskega vodenja evidence o izrabi delovnega časa. Elektronsko vodenje evidence bo torej obvezno za delodajalce kršitelje, ki jim bo izrečena pravnomočna globa zaradi kršitev zakonskih določb delovnega časa ali/in vodenja evidenc o izrabi delovnega časa.
Sankcioniranje in višino glob za kršenje določb o vodenju evidenc o delovnem času ureja spremenjen 23. člen ZEPDSV-A ter nova 23. a in 23. b člena. Globe za prekrške v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa so določene v razponu od 1.500 do 20.000 EUR (za manjše delodajalce in s.p. so nižje). Za kršitve v zvezi z elektronskim vodenjem evidenc delovnega časa so globe višje, in sicer od 3.000 do 20.000 EUR.
Novost je tudi možnost sankcioniranja odgovornih oseb delodajalca. Slednjim se lahko dodatno naloži plačilo globe od 150 do 2.000 EUR. Za ugotovljene kršitve v zvezi z elektronskim vodenjem znašajo globe za odgovorne osebe od 300 do 2.000 EUR.
Če vam področje delovnega časa in vodenja evidenc predstavljajo izziv in niste povsem prepričani, da so vaše evidence zakonsko skladne, potem ste zagotovo podvrženi velikemu tveganju za sankcioniranje in potencialno obvezo, da boste morali vzpostaviti elektronsko evidentiranje delovnega časa.
Tveganje je še toliko večje, če:
9 korakov, ki vas pripeljejo do zakonitih evidenc delovnega časa:
Informacijska podpora za vodenje evidenc delovnega časa ima svoje prednosti pri analizi podatkov in zaključevanju evidenc. Res pa je, da informacijsko vodenje evidenc zahteva od delodajalca, da je delo organizirano v zakonskih okvirjih delovnega časa.
Če kdaj, je sedaj pravi čas, da celovito pristopite k ureditvi delovnega časa v vaši organizaciji. Nadzor bo namreč vedno bolj usmerjen v kontrolo delovnega časa, naj vas ne ujame nepripravljene.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za september 2023.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za avgust 2023.
Novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je pričela veljati 11. avgusta, ureja interventne ukrepe za odpravo posledic poplav iz avgusta 2023 in pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) omogoča uveljavljanje:
Obe povračili bodo delodajalci lahko uveljavljali z elektronsko vlogo na portalu ZRSZ za delodajalce, ki bo predvidoma na voljo 17. avgusta. Tisti delodajalci, ki bodo imeli težavo z dostopom do računalnika, bodo lahko obiskali katero izmed lokacij ZRSZ, kjer imajo v kariernih središčih in kotičkih na voljo računalnik za izpolnitev vloge.
Pri tem je še pomembno opozoriti, da morajo delodajalci elektronsko vlogo za uveljavitev povračila nadomestila vložiti v 15 dneh od uveljavitve tega zakona oz. v 15 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi višje sile ali zaradi napotitve delavca na začasno čakanje na delo.
Povračilo nadomestila plače v primeru višje sile lahko delodajalec uveljavlja za tiste delavce, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile ter je to posledica naravne nesreče poplav iz avgusta 2023, in sicer gre za primere:
Pravico do ukrepa nadomestila plač delavcev zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav v avgustu 2023 lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
Nadomestilo plače bo delavec lahko prejemal za čas, ko obstajajo okoliščine višje sile. To znaša 80 % osnove (povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti), pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.
Pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem od 3. avgusta dalje lahko uveljavljajo tisti delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje na dan 2. avgusta 2023 ter začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic poplav (npr. zaradi poplavljenih poslovnih prostorov ali drugih okoliščin, ki onemogočajo delo), razen če niso:
Prav tako delodajalci ne morejo tega nadomestila uveljavljati za:
Nadomestilo znaša 80 % plače in ne sme biti nižje od minimalne plače.
Upravičeno izplačano nadomestilo plače za čakanje na delo bo država delodajalcu povrnila v 80 % nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).
Ukrep višja sila je v veljavi od 3. avgusta 2023 do 31. decembra, čakanje na delo pa od 3. avgusta do 31. oktobra 2023 z možnostjo podaljšanja.
Vir: ZRSZ
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), ki je bil objavljen v Ul. RS št. 88 dne 10.8.2023 je tudi začasni ukrep na področju dela prostih dni in sicer se ne glede na 2. člen Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki določa dela proste dneve, se v letu 2023 kot dela prost dan v Republiki Sloveniji določi 14. avgust.
Odločitev o dela prostem dnevu je med delodajalci povzročila precej polemik in tudi vprašanj, zato je tudi MDDSZ podalo pojasnilo glede 14. avgusta z delovnopravnega vidika, sa se na dela proste dneve in praznike vežejo določene posebnosti.
Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob praznikih Republike Slovenije, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih. Pravica pa se lahko delavcu omeji, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na ta dan.
Z delovnopravnega vidika je tako pomembno, da je delavec, če ni izrecno razporejen na delo na ta dan, prost delovne obveznosti, delodajalec pa mu je za ta dan dolžan izplačati nadomestilo plače. V primerih odsotnosti z dela zaradi z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni namreč delodajalec v lastno breme izplača nadomestilo plače. Če pa delavec na dela prost dan dela, mu pripada dodatek za delo v posebnih pogojih dela, ki izhaja iz razporeditve delovnega časa (dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu).
Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan bo danes izdal odredbo, s katero bo ne glede na ponedeljkov prost dan, predvidoma odredil delo zaposlenim:
razen, če predstojnik, poslovodna oseba ali poslovodni organ nemoteno delovanje zagotovi drugače.
ZDOPS dodaja še naslednje:
Če delavci delajo na dan, ki je praznik, dela prost dan, jim po ZDR-1 za delo na ta dan pripada dodatek za delo na praznik, ki je dela prost dan.
Višina dodatka je določena ali v kolektivni pogodbi dejavnosti ali podjetniški kolektivni pogodbi. Če delodajalec te nima, pa mora imeti višino dodatka določeno v pravilniku ali pogodbi o zaposlitvi. ZDR-1 višine dodatka za delo na praznik (niti drugih) ne določa, zato jih mora delodajalec določiti sam (če jih določa v pravilniku ali v pogodbi o zaposlitvi). Pri njegovi velikosti pa mora upoštevati sklep VS VIII Ips 191/2018.
Na 14. 8. 2023, ki je praznik, dela prost dan, lahko delodajalec na delo načeloma pozove le delavce, ki imajo v pogodbi o zaposlitvi določeno, da lahko delajo tudi na te dni, ali pa to izhaja iz letnega koledarja dela, drugih pa ne. Delavci, ki imajo v pogodbi o zaposlitvi določeno, da delajo od ponedeljka do petka, ob praznikih, ki so dela prosti dnevi pa ne, ponedeljek ni njihov delovni dan. Razen, če jim bo ustrezno prej na primer odredil, da morajo na ta dan opravljati nadure. V tem primeru jim je delodajalec dolžan plačati ure z dodatkom za praznično in nadurno delo. Lahko jim za ta dan delovni čas tudi začasno prerazporedi, vendar le, če ima to ustrezno urejeno. Možnosti je še več, kot je na primer nujno delo zaradi naravnih nesreč.
Vir: MDDSZ, ZDOPS
AJPES obvešča, da se v četrtek, 31. 8. 2023 izteče rok za predložitev letnih poročil družb, zavezanih k reviziji, preiskavi oziroma konsolidaciji za leto 2022, razen za zavezance s poslovnim letom, različnim od koledarskega. Do sedaj je že objavljenih 696 revidiranih, 58 konsolidiranih in 16 letnih poročil s preiskanimi računovodskimi izkazi.
JOLP – javna objava letnih poročil omogoča brezplačen vpogled v letna poročila, ki so jih AJPES predložili:
Povezava do JOLP se nahaja tukaj. Vpogled je omogočen za zadnjih pet let, izpise letnih poročil za prejšnja leta lahko pridobite v izpostavah AJPES.
Javna objava letnih poročil za leto 2022 je bila dne 07.08.2023. Do tega dne je bilo za poslovno leto 2022 javno objavljenih:
Za gospodarske družbe, zadruge, samostojne podjetnike, društva, nepridobitne organizacije (politične stranke in kolektivne organizacije), pravne osebe javnega prava so javno objavljena tudi zaključna poročila, ki jih morajo sestaviti v primeru začetka stečaja, likvidacije ali prenehanja (seznam).
Vir: AJPES
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za julij 2023.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za junij 2023.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za maj 2023.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za april 2023.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za marec 2023.
Višina prispevkov, katere samostojni podjetniki plačujejo vsak mesec, se enkrat letno, v mesecu aprilu, lahko spremenijo zaradi nove osnove za prispevke.
Osnova za prispevke za redni s.p. se izračuna iz podatkov zadnjega letnega Obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po sledeči formuli:
(Razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki (9.) + Obračunani znesek prispevkov (Paragraf II.) ) x 0,75 /12
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za februar 2023.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za januar 2023.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za december 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za november 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za oktober 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za september 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za avgust 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za julij 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za junij 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za maj 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za april 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za marec 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za februar 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za januar 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za december 2021.
Ukrep velja od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep podaljša s sklepom za največ 6 mesecev. Zavezanec mora prek eDavkov predložiti vlogo (NF-Karantena). Obrazec bo pripravljen predvidoma konec tega tedna. Rok za oddajo vloge je 15. januar 2022. Vloge ni mogoče vložiti v papirnati obliki.
Kdo je upravičen do delno povrnjenega izgubljenega dohodka?
Samozaposleni, družbeniki in kmetje.
V kakšnem primeru?
Do povračila izgubljenega dohodka je zavezanec upravičen, če ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu zaradi:
Kakšni so kriteriji za delno povrnitev izgubljenega dohodka?
Če uveljavlja povračilo izgubljenega dohodka zaradi:
Pomembno: Velja za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
Kakšna je višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka?
Višina povračila izgubljenega dohodka znaša 250 evrov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 evrov za 10 dni, 500 evrov za 20 dni in 750 evrov v enem mesecu.
S posamezno vlogo se lahko uveljavlja znesek v višini 250 evrov.
Kaj moram narediti, da se mi nakaže delno povrnjen izgubljeni dohodek?
Za povračilo delno izgubljenega dohodka upravičenec preko informacijskega sistema Finančni upravi predloži vlogo najpozneje do 15. januarja 2022. Zavezanec mora prek eDavkov predloži vlogo (NF-Karantena). Obrazec bo pripravljen predvidoma konec tega tedna. S posamezno vlogo se lahko uveljavlja znesek v višini 250 evrov.
Upravičencu nakaže Finančni upravi delno izgubljeni dohodek najkasneje do 15. februarja 2022.
vir: gov.si
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za november 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za oktober 2021.
V UL RS, št. 104/21 in 114/21 so bile objavljene spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17 in 71/18; odslej uredba), ki se nanašajo na povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.
Spremembe se za delojemalce v zasebnem sektorju začnejo uporabljati za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec september 2021, ki jih bomo predvidoma izplačali v začetku oktobra.
Po novi določbi 3. člena uredbe se po prvem odstavku povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.
Do spremembe je bila v veljavi določba 3. člena uredbe, ki se uporablja za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za obdobja do konca meseca avgusta 2021. Ta določa, da se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Če je najbližje postajališče od običajnega prebivališča oddaljeno več kot en kilometer, se v davčno osnovo poleg povračila stroškov v višini stroškov javnega prevoza ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in le-temu najbližjim postajališčem. Če delojemalec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza, pa se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela. Navedene določbe uredbe se bodo torej zadnjič uporabile za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec avgust 2021, ki jih bomo predvidoma izplačali v začetku septembra.
Po novem pa se neobdavčeno povračilo stroškov prevoza na delo in z dela za mesec september 2021 ne veže več na višino cene javnega prevoza, ampak le na višino 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela. Ta kilometrina se pomnoži s številom dni prisotnosti na delu in na ta način dobimo neobdavčen znesek povračila.
Poleg tega nov drugi odstavek 3. člena uredbe določa, da se za obdobja od meseca septembra 2021 dalje, če je znesek, izračunan po prvem odstavku, za posamezni mesec nižji od 140 evrov, v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja pod pogoji iz prvega odstavka ne všteva povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 140 evrov mesečno.
Tako lahko po novem delodajalec delavcu, za katerega z uporabo kilometrine v višini 0,18 evra izračuna nižji znesek povračila stroškov za prevoz na delo in z dela kot 140 evrov, npr. 100 evrov, kljub temu glede na določbe v delovnopravnih podlagah izplača delavcu znesek 140 evrov, ki je neobdavčen.
Da bi ugotovili, kolikšno povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela pripada delavcu, moramo še vedno preveriti določbe v delovnopravnih podlagah, kot so npr. kolektivna pogodba, interni akti delodajalca in pogodbi o zaposlitvi. Na tej podlagi ugotovimo znesek povračila, ki ga moramo izplačati delavcu, ne glede na nove določbe uredbe.
Predvidevamo, da bodo nekateri delodajalci določbe v delovnopravnih podlagah prilagodili novim določbam uredbe in na ta način dosegli, da bodo povračila stroškov tudi v bodoče neobdavčena, lahko pa tudi izplačana v višji višini, kot so bila do zdaj.
Nove določbe uredbe bomo ponazorili z zgledi.
Zgled 1: delavec v gospodarstvu prejme povračilo stroškov za prevoz na delo v višini 135 evrov
Delavec je bil v septembru prisoten na delu 15 dni, razdalja med prebivališčem in mestom opravljanja dela znaša 25 km. Interni akt delodajalca določa, da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela glede na število dni prisotnosti na delu.
25 x 2 x 0,18 x 15 = 135 evrov
Delodajalec bo delavcu izplačal neobdavčeno povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 135 evrov.
Zgled 2: delavec v gospodarstvu prejme povračilo stroškov za prevoz na delo v višini 140 evrov
Delavec je bil v septembru prisoten na delu 15 dni, razdalja med prebivališčem in mestom opravljanja dela znaša 25 km. Interni akt delodajalca določa, da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v maksimalni višini, ki je po uredbi neobdavčena.
25 x 2 x 0,18 x 15 = 135 evrov
Delodajalec bo delavcu izplačal neobdavčeno povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 140 evrov.
Zgled 3: delavec v gospodarstvu prejme povračilo stroškov za prevoz na delo v višini 205,20 evra
Delavec je bil v septembru prisoten na delu 19 dni, razdalja med prebivališčem in mestom opravljanja dela znaša 30 km. Interni akt delodajalca določa, da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela glede na število dni prisotnosti na delu.
30 x 2 x 0,18 x 19 = 205,20 evra
Delodajalec bo delavcu izplačal neobdavčeno povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 205,20 evra.
Zgled 4: delavec v gospodarstvu prejme povračilo stroškov za prevoz na delo v višini 160 evrov
Delavec je bil v septembru prisoten na delu 15 dni, razdalja med prebivališčem in mestom opravljanja dela znaša 25 km, cena mesečne vozovnice za javni prevoz znaša 160 evrov. Kolektivna pogodba določa, da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini mesečne vozovnice za javni prevoz.
25 x 2 x 0,18 x 15 = 135 evrov
Delodajalec bo delavcu izplačal povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 160 evrov, od česar je neobdavčenih 140 evrov. Znesek v višini 20 evrov se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Zgled 5: delavec v gospodarstvu prejme povračilo stroškov za prevoz na delo v višini 180 evrov
Delavec je bil v septembru prisoten na delu 19 dni, razdalja med prebivališčem in mestom opravljanja dela znaša 30 km, cena mesečne vozovnice za javni prevoz znaša 180 evrov. Kolektivna pogodba določa, da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini mesečne vozovnice za javni prevoz.
30 x 2 x 0,18 x 19 = 205,20 evra
Delodajalec bo delavcu izplačal neobdavčeno povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 180 evrov.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za september 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za avgust 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za julij 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za junij 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za maj 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za april 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za marec 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za februar 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za januar 2021.
Uradni list RS, št. 12/2021 z dne 28.01.2021
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za december 2020.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za november 2020.
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije (PKP6), sprejet v Državnem zboru 25. 11. 2020, v 109. členu predvideva pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje oktober – december 2020. Upravičeno obdobje se lahko s sklepom vlade podaljša za šest mesecev.
Do ukrepa bodo upravičene pravne ali fizične osebe:
Za upravičence ne štejejo:
Višino nekritih fiksnih stroškov izračunamo dvostopenjsko:
1. Preračun upada prometa
a) če je upravičenec ustanovljen do 1. 10. 2019 s primerjavo prometa v obdobju oktober – december 2020/oktober – december 2020
b) če je upravičenec ustanovljen po 1. 10. 2019 s primerjavo prometa v obdobju oktober – december 2020/promet od registracije do 1. 9. 2020 delimo s številom mesecev poslovanja in pomnožimo s 3
2. Višina fiksnih stroškov je vezana na upad prihodkov od prodaje in znaša:
a) če je upravičenec ustanovljen do 1. 10. 2019
b) če je upravičenec pričel opravljati dejavnost po 1. 10. 2019
Izvede se preračun prihodkov od registracije do 1. 9. 2020, na način, da se prihodke od prodaje deli s številom mesecev poslovanja in pomnoži z 12.
Prihodki od prodaje so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih računovodenja (AOP 110).
Višina nekritih fiksnih stroškov ne sme presegati:
Število redno zaposlenih in velikost upravičenca se ugotavlja na dan oddaje vloge.
Upravičenec bo izplačilo pomoči uveljavljal z oddajo vloge preko eDavkov. Vlogo je potrebno predložiti najkasneje do 31. 12. 2020.V kolikor upravičenec naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev glede upada prometa ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS najkasneje do roka za predložitev davčnega obračuna za leto 2020 in vrne preveč prejete pomoči v roku 30 dni od vročitve odločbe. Po poteku roka za vračilo se zaračunavajo zakonske zamudne obresti.
Normiranci: v primeru koriščenja ukrepa so dolni zagotavljati podatek o načrtovani in dejansko doseženi izgubi v zadnjem kvartalu 2020 na podlagi verodostojnih listin!
Izplačilo pomoči: 20. 1. 2021
Vloga bo dostopna zgolj na eDavkih in to predvidoma od 17. 12. 2020 dalje. Rok za oddajo vloge je 31. 12. 2020. FURS bo nakazal pomoč do 20. 1. 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za oktober 2020.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za september 2020.
OPOZORILO: Predstavljamo ukrepe, predvidene v besedilu PKP5, ki so bili sprejeti na vladi. Zakon v državnem zboru še ni bil sprejet, zato lahko pride do sprememb.
Predlog zakona ureja več ukrepov, najpomembnejši za gospodarstvo so predstavljeni spodaj.
1. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo
Obseg ukrepa
Upravičeni delodajalec
Pravico do ukrepa lahko uveljavlja vsak delodajalec v RS, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:
Delodajalci pa morajo izpolnjevati tudi pogoj upada prihodkov, in sicer:
Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Do ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, ki ima status humanitarne ali invalidske organizacije, tudi če ne dosegajo pogoja upada prihodkov.
Časovna omejitev
Delodajalec lahko posameznega delavca napoti na začasno čakanje najdlje do 31.12.2020. Vlada RS pa lahko ukrep s sklepom podaljša največ za obdobje 6 mesecev, vendar ne dlje kot do 31.7.2021 (ni nujno, da je podaljšanje nepretrgano).
Napotitev na začasno čakanje na delo in višina nadomestila
Delodajalec mora delavca pisno napotiti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi:
Delavec ima v času, ko je napoten na začasno čakanje na delo, pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo, v skladu s 137. in 138. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače v RS.
Pravice in obveznosti delavcev
Delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj
Obveznosti delodajalca
Vračanje sredstev
Delodajalec mora v celoti vrniti vsa prejeta sredstva, če:
Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače
Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače (80 % bruto I od izplačanih 80%) in je navzgor omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost (892,50 EUR).
Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
Postopek uveljavljanja povračila nadomestila plače in izplačilo
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v roku 8 dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 15.12.2020.
V primeru, da je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 1.10.2020 dalje, lahko vloži vlogo v 8 dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.
Vlogi priloži:
Zavod o vlogi odloči v 15 dneh od prejema vloge s SKLEPOM.
Delno povračilo nadomestila plače se izplačuje mesečno, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.
Kombinacija ukrepov
Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest (npr. subvencioniranje skrajšanega delovnega časa), če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.
Kazenske določbe
Z globo od 3.000 do 20.000 EUR se kaznuje delodajalec, ki:
Manjši delodajalec (zaposluje 10 ali manj delavcev) se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 EUR, odgovorna oseba pa z globo od 450 do 2.000 EUR. Z globo od 450 do 1.200 EUR se kaznuje delodajalec posameznik.
2. Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otrok
Obseg ukrepa
V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile, se šteje:
Upravičenci
Karantena: pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec, če IZJAVI, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena.
Višja sila: delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole.
Časovna omejitev
Karantena: nadomestilo prejema delavec za obdobje, za katero je bila odrejena karantena (v skladu z odločbo o karanteni) – od 1.10.2020
Višja sila: nadomestilo prejema delavec za obdobje, za katero je bila otroku odrejena karantena oziroma dokler so podane okoliščine višje sile, ki opravičujejo delavčevo odsotnost – od 1.9.2020
vendar za oba ukrepa najdlje do 31.12.2020. Vlada RS pa lahko ukrepa s sklepom podaljša največ za obdobje 3 mesecev.
Višina nadomestila za karanteno
Višina nadomestila je odvisna od razloga za karanteno, ki mora biti razviden iz odločbe o karanteni, in sicer:
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:
V naštetih upravičenih primerih, mu pripada pravica do nadomestila plače za primer višje sile (50 % plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače). Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.
Višina nadomestila v primeru višje sile
Delavec ima v času, ko ne more opravljati dela zaradi višje sile kot obveznosti varstva otroka, pravico do nadomestila plače za primer nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (v višini 80 % osnove za nadomestilo, v skladu s 137. in 138. členom Zakona o delovnih razmerjih).
Obveznosti delavcev
Delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj
Obveznosti delodajalca
Vračanje sredstev
Delodajalec mora v celoti vrniti vsa prejeta sredstva, če krši zgoraj navedeno obveznost (izplačevanje neto nadomestila in poravnava prispevkov).
Višina subvencije in izplačevanje
Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ali višje sile ne morejo opravljati dela, se povrnejo v celoti (bruto I). Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.
Izplačila so mesečna, na zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.
Delodajalcu pripada nadomestilo za dejansko mesečno oz. tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.
Postopek uveljavljanja subvencije
Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi vloge, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v roku 8 dni od uveljavitve zakona (če uveljavlja pravico za čas pred uveljavitvijo zakona) oz. v roku 8 dni od pričetka odsotnosti delavca.
V primeru karantene vlogi priloži:
V primeru višje sile vlogi priloži:
O vlogi se odloči po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Na podlagi odločbe o priznanju pravice, se sklene pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače.
Kazenske določbe
Z globo od 3.000 do 20.000 EUR se kaznuje delodajalec, ki:
Manjši delodajalec (zaposluje 10 ali manj delavcev) se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 EUR, odgovorna oseba pa z globo od 450 do 2.000 EUR. Z globo od 450 do 1.200 EUR se kaznuje delodajalec posameznik.
3. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka
Upravičenec
Oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 13.3.2020 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19, in sicer:
Če upravičenec v zavarovanje za posamezni mesec ni vključen v celotnem mesecu ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela izredne pomoči, glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oz. do polnega zavarovalnega časa.
Sorazmernost ne velja za upravičence, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni na podlagi 2. odstavka 19. člena ZPIZ-2 (starši), razen če v posameznem mesecu niso vključeni v zavarovanje po zgoraj navedenih podlagah za celotni mesec.
Do izplačila ni upravičena oseba, ki ne plačuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vložitve vloge za mesečni temeljni dohodek neplačane zapadle davčne obveznosti.
Časovna omejitev
Ukrep traja od 1.10.2020 do 31.12.2020 in se lahko s sklepom Vlade podaljša še za obdobje največ 6 mesecev.
Višina mesečnega temeljnega dohodka
Višina za mesece oktober, november in december 2020 znaša 1.100 EUR mesečno. Za samozaposlene v kulturi znaša višina 700 EUR mesečno. V primeru podaljšanja, se izplača mesečni temeljni dohodek tudi za obdobje podaljšanja.
Postopek
Upravičenec mora preko informacijskega sistema FURS (e-Davki) predložiti izjavo, s katero potrdi, da gre za upravičeno osebo in da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Izjava upravičenca je informacija javnega značaja.
Upravičenec poda izjavo na podlagi lastne ocene poslovanja. Šteje se, da upravičenec ne more opravljati dejavnosti oz. jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če je izpolnjen pogoj upada prihodkov, in sicer:
Prihodki za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Nakazila mesečnega temeljnega dohodka
Upravičenec lahko vloži izjavo tudi za več mesecev skupaj. V tem primeru se mu nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov. Če vloži izjavo:
Skrajni rok za vložitev izjave je 31.12.2020 (v primeru podaljšanja, pa v sklepu določen rok).
Vračanje sredstev
Upravičenec mora v celoti vrniti vsa prejeta sredstva, če ne izpolnjuje pogoja upada dohodkov. Ob takšni ugotovitvi o tem obvesti FURS, najkasneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, in vrne sredstva v roku 30 dni od vročitve odločbe. Po preteku roka se mu obračunajo zakonske zamudne obresti.
V primeru, da je od uveljavitve zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 ali za leto 2020, mora upravičenec o tem seznaniti FURS. Sredstva vrne po prejemu odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic po zakonu do dneva vračila.
4. Delno povračilo izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene ali višje sile zaradi varstva otrok
Upravičenec
Oseba, ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, in sicer:
V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile, se šteje:
Pogoji vračila
Izgubljeni dohodek se delno povrne le v naslednjih primerih:
Časovna omejitev
Ukrep traja od 1.10.2020 do 31.12.2020 in se lahko s sklepom Vlade podaljša še za obdobje največ 6 mesecev.
Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka
Višina znaša 250 EUR za vsako odrejeno karanteno ali za časa, ko upravičenec ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile, povezane z varstvom otroka.
Postopek
Upravičenec mora preko informacijskega sistema FURS (e-Davki) predložiti vlogo. Če gre za odrejeno karanteno, je obvezna priloga odločba o karanteni in je vlogo potrebno vložiti v roku 30 dni od vročitve odločbe o karanteni.
Nakazila delno izgubljenega dohodka
Upravičenec lahko vloži vlogo tudi za več mesecev skupaj. V tem primeru se mu nakaže seštevek delno izgubljenih dohodkov. Pri karanteni pa mora paziti na zgoraj določen 30 dnevni rok. Če vloži vlogo:
Skrajni rok za vložitev vloge je 31.12.2020 – paziti na 30 dnevni rok pri karanteni (v primeru podaljšanja pa v sklepu določen rok – do 10. dne v mesecu za vloge, prejete v preteklem mesecu).
5. Odsotnost z dela zaradi bolezni
Delavec je lahko v obdobju do 31.12.2020 odsoten z dela zaradi bolezni, brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, do 3 zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Nadomestilo se refundira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ukrep se lahko s sklepom Vlade podaljša še največ za 6 mesecev.
Delavec o odsotnosti pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. V primeru daljše odsotnosti (več kot 3 zaporedne dni), se uporabijo določbe ZDR-1 in ZZVZZ (do 30 delovnih dni v breme delodajalca od prvega dne dalje) in se šteje, da pravica ni bila izkoriščena.
Delavec v času odsotnosti ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja.
6. Davčna obravnava testiranj delavcev na SARS-CoV-2
Plačila delodajalca za testiranje delavcev na SARS-CoV-2, na katera jih napoti delodajalec, se ne štejejo za boniteto. Ukrep velja do 30.6.2021 in se lahko podaljša še za 6 mesecev.
7. Nadomestila za izvajalce občasnega prevoza
Upravičenci
Pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, registrirani v RS, ki so imetniki licence Skupnosti za prevoz potnikov in izvajajo dejavnost po SKD:
so upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli, ker od 16.3.2020 do 11.5.2020 niso izvajali prevozov.
Višina nadomestila stroškov
Izračuna se na podlagi števila avtobusov z licenco Skupnosti za izvajanje prevozov potnikov, ki jih je imel imetnik licence Skupnosti v lasti ali uporabi na dan 16.3.2020.
Nadomestilo stroškov znaša 33,30 EUR na avtobus na dan, pri čemer se v mesecu marcu 2020 upošteva 8 dni, v aprilu 2020 18 dni in v maju 2020 10 dni.
Upravičenje do nadomestila stroškov pa ne velja za avtobuse, s katerimi se izvaja gospodarsko javno službo javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu in za avtobuse, starejše od 20 let.
Kazenske določbe
Z globo od 3.000 do 20.000 EUR se kaznuje imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja nadomestilo stroškov za avtobuse, za katera je pridobil nadomestila iz drugih virov ali je z njimi izvajal prevoze v mesecu, za katerega uveljavlja nadomestila.
8. Nadomestila za izvajalce mestnega prevoza
Upravičenci
Imetniki licence Skupnosti za prevoz potnikov, ki izvajajo dejavnost po SKD:
so upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli, ker od 16.3.2020 do 11.5.2020 niso izvajali prevoza potnikov.
Višina nadomestila stroškov
Izračuna se na podlagi števila avtobusov z licenco Skupnosti za izvajanje prevozov potnikov v mestnem prometu, ki jih je imel imetnik licence Skupnosti v lasti ali uporabi na dan 16.3.2020.
Nadomestilo stroškov znaša 79,30 EUR na avtobus na dan, pri čemer se v mesecu marcu 2020 upošteva 15 dni, v aprilu 2020 25 dni in v maju 2020 10 dni.
Upravičenje do nadomestila stroškov pa ne velja za avtobuse, s katerimi se izvaja gospodarsko javno službo javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu in za avtobuse, starejše od 20 let.
Kazenske določbe
Z globo od 3.000 do 20.000 EUR se kaznuje imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja nadomestilo stroškov za avtobuse, za katera je pridobil nadomestila iz drugih virov ali je z njimi izvajal prevoze v mesecu, za katerega uveljavlja nadomestila.
9. Podaljšanje ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa
Vlada lahko ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa s sklepom podaljša največ za obdobje 6 mesecev, vendar ne dlje kot do 31.7.2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za avgust 2020.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za julij 2020.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za junij 2020.
SZ_06_2020
20_Izracun-osnove-prispevkov
20_Izracun-osnove-prispevkov-normiranci
Spoštovani,
od danes 03.06.2020 je na Zavodu za zaposlovanje omogočen vnos vloge za čas čakanja na delo od 01.06.2020-30.06.2020.
Prijavite se na portal: https://www.zadelodajalce.si/ potem greste na »Storitve« in nato na »Povračila nadomestila plače«.
Novica: ZIUOOPE
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za maj 2020.
SZ_05_2020Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za april 2020.
Spoštovani,
od danes 01.04.2020 je na Zavodu za zaposlovanje omogočen vnos vloge za čas čakanja na delo.
Prijavite se na portal: https://www.zadelodajalce.si/ potem greste na »Storitve« in nato na »Povračila nadomestila plače«.
Potrebno je vložiti osnovno vlogo, ter pripeti seznam delavcev napotenih na čakanje (priloga .xls).
Velja za vse zaposlene delavce in ne velja za zavezance(s.p.-je) ter družbenike, ki so poslovodne osebe zavarovane na podlagi 16.člena ZPIZ-2.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za februar 2020.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za januar 2020.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za december 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za november 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za oktober 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za september 2019.
Plačevanje prispevkov za socialno varnost z enim e-računom
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za avgust 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za julij 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za junij 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za maj 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za april 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za marec 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za februar 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za januar 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za december 2018.
Vzdrževani družinski člani in namenitev dela dohodnine
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za november 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za oktober 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za september 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za avgust 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za julij 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za maj 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za april 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za marec 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za februar 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za januar 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za december 2017.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za november 2017.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za oktober 2017.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za september 2017.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za avgust 2017.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za oktober 2023.
Delovni čas in vodenje zakonitih evidenc o izrabi delovnega časa delodajalcem pogosto povzročata nemalo izzivov. Uveljavljajo se fleksibilnejši pristopi, potreba po večji prožnosti in želja po učinkovitejšem usklajevanju družinskega in poklicnega življenja. Večja svoboda zaposlenih pa lahko v odsotnosti jasno zapisanih in skomuniciranih pravil delovnega časa vodi do večjega tveganja za delodajalce. Ne glede na želje in potrebe zaposlenih so zakonska pravila tista, ki se jim ni možno izogniti. Odgovornost za njihovo spoštovanje (ne glede na okoliščine) nosi delodajalec. Delodajalec je torej tisti, ki mora poskrbeti, da so pravila upoštevana in podatke, vezane na delovni čas, dnevno beležiti v evidenco o izrabi delovnega časa.
Ravno področje vodenja evidenc o izrabi delovnega časa pa se po 17ih letih spreminja. Veljati je namreč začela novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 50/23, v nadaljevanju: ZEPDSV-A), ki delodajalcem prinaša kar nekaj dodatnih obveznosti, poostruje pa tudi določbe glede sankcioniranja.
V prispevku vas seznanjamo z bistvenimi spremembami in dopolnitvami. Ker zakonsko neskladno in neurejeno področje delovnega časa za delodajalce predstavlja veliko tveganje, vam na koncu predstavljamo tudi 9 ključnih korakov, ki vas pripeljejo do zakonitih evidenc delovnega časa. Namreč, če zakonskih pravil delovnega časa ne upoštevate, vas tudi celovito izpolnjena evidenca o izrabi delovnega časa ne obvaruje pred tveganjem za sankcioniranje. Seznanitev s koraki še posebej priporočamo delodajalcem, ki prakticirajo fleksibilni delovni čas, imajo neenakomerno razporejen delovni čas, njihovi zaposleni delajo od doma ali pa imajo uvedene kakšne druge posebnosti delovnega časa.
Vodenje evidenc o izrabi delovnega časa je postalo obvezno leta 2006, ko je začel veljati in se uporabljati matični Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06, v nadaljevanju ZEPDSV). Do sprejetja novele ZEPDSV-A (torej 17 let) se področje ni spreminjalo ali dopolnjevalo. Kaj je torej botrovalo k sprejemu novele? V največji meri zagotovo pobuda Inšpektorata RS za delo, ki meni, da obstoječa ureditev ne omogoča učinkovite kontrole in nadzora nad spoštovanjem zakonskih določb o delovnem času. V skladu z obstoječo ureditvijo so namreč delodajalci dolžni vpisovati zgolj število opravljenih ur v posameznem dnevu, ne pa tudi začetka in konca posameznega delovnega dne in izrabe odmora med delovnim časom. Posledično ni mogoče ugotoviti, ali so zaposlenim zagotovljeni vsi z zakonom določeni počitki in odmori in ali so zaposlenim zagotovljene ostale pravice, vezane na delovni čas.
Pred predstavitvijo poglavitnih sprememb je treba izpostaviti, da zahteva po dnevnem beleženju in evidentiranju določenih podatkov o delovnem času ni novost. Že trenutno (še) veljavni ZEPDSV v 18. členu določa, da je delodajalec dolžan DNEVNO v evidenco vpisovati podatke o izrabi delovnega časa. Se pa zahtevano število podatkov sedaj širi.
Novela ZEPDSV-A z dopolnitvijo definicije delavca (dopolnjena 9. alineja 2. člena ZEPDSV-A) razširja krog oseb, za katere je podana obveza vodenja evidence o izrabi delovnega časa.
Poleg oseb, ki so v delovnem razmerju, je po novem treba voditi evidenco za vse osebe, ki:
Odpravlja se torej dvom, če je treba evidenco voditi za osebe, ki pri delodajalcu delo opravljajo občasno ali začasno (denimo študentsko delo, dijaško delo, delo preko podjemne pogodbe ipd.). Če sta torej izpolnjena zgoraj navedena pogoja, je vodenje evidence obvezno, in sicer ne glede na to, na kakšni podlagi se delo opravlja in ne glede na to, ali je delo občasno ali začasno.
Posebno pozornost je pri tem treba nameniti tudi osebam, ki delo sicer opravljajo preko s.p., se pa vključujejo v delovni proces delodajalca ali pa uporabljajo njegova sredstva (denimo barmani, osebna asistenca, fotografi, novinarji ipd.). Tudi za te osebe je po novem potrebno voditi evidenco o izrabi delovnega časa.
Spremenjeni 18. člen ZEPDSV-A je razširil obstoječi obseg podatkov, ki jih je treba dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa. Popolna in zakonsko skladna evidenca o delovnem času mora po novem vsebovati naslednje podatke (podatki od vključno 8. točke naprej so novi podatki):
Na podlagi dopolnjenega 19. člen ZEPDSV-A imajo zaposleni sedaj pravico, da od delodajalca enkrat tedensko zahtevajo pisno seznanitev s podatki iz evidence o delovnem času. Če je pri delodajalcu uveden elektronski sistem evidentiranja, je obveznost seznanitve izpolnjena, če se delavcu zagotovi neposredni elektronski dostop do podatkov.
Po novem so delodajalci dolžni delavce pisno obveščati o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa (podlaga nov četrti odstavek 19. člena ZEPDSV-A), in sicer najkasneje do konca plačilnega dne za pretekli mesec. Pisno obvestilo (torej pisni izpis mesečne evidence) se lahko delavcem pošlje tudi po elektronski pošti na službeni elektronski naslov delavca.
Novela ZEPDSV-A v novem petem odstavku 19. člena izrecno in nedvoumno zahteva, da mora delodajalec evidence o izrabi delovnega časa hraniti na svojem sedežu ali na kraju opravljanja dela delavca. V preteklosti so namreč delodajalci pogosto uporabljali izgovor, da se evidence hranijo v zunanjem računovodstvu ali kje druge. Sedaj seveda to ne bo več mogoče.
Pri tem se še opozarja, da se evidence o izrabi delovnega časa hranijo kot listina trajne vrednosti, kar pomeni, da njihovo uničenje ni dovoljeno.
Na podlagi novega 19. a člena bo lahko nadzorni organ, v primeru ugotovljenih kršitev, vezanih na delovni čas, delodajalcem naložil obvezo elektronskega vodenja evidence o izrabi delovnega časa. Elektronsko vodenje evidence bo torej obvezno za delodajalce kršitelje, ki jim bo izrečena pravnomočna globa zaradi kršitev zakonskih določb delovnega časa ali/in vodenja evidenc o izrabi delovnega časa.
Sankcioniranje in višino glob za kršenje določb o vodenju evidenc o delovnem času ureja spremenjen 23. člen ZEPDSV-A ter nova 23. a in 23. b člena. Globe za prekrške v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa so določene v razponu od 1.500 do 20.000 EUR (za manjše delodajalce in s.p. so nižje). Za kršitve v zvezi z elektronskim vodenjem evidenc delovnega časa so globe višje, in sicer od 3.000 do 20.000 EUR.
Novost je tudi možnost sankcioniranja odgovornih oseb delodajalca. Slednjim se lahko dodatno naloži plačilo globe od 150 do 2.000 EUR. Za ugotovljene kršitve v zvezi z elektronskim vodenjem znašajo globe za odgovorne osebe od 300 do 2.000 EUR.
Če vam področje delovnega časa in vodenja evidenc predstavljajo izziv in niste povsem prepričani, da so vaše evidence zakonsko skladne, potem ste zagotovo podvrženi velikemu tveganju za sankcioniranje in potencialno obvezo, da boste morali vzpostaviti elektronsko evidentiranje delovnega časa.
Tveganje je še toliko večje, če:
9 korakov, ki vas pripeljejo do zakonitih evidenc delovnega časa:
Informacijska podpora za vodenje evidenc delovnega časa ima svoje prednosti pri analizi podatkov in zaključevanju evidenc. Res pa je, da informacijsko vodenje evidenc zahteva od delodajalca, da je delo organizirano v zakonskih okvirjih delovnega časa.
Če kdaj, je sedaj pravi čas, da celovito pristopite k ureditvi delovnega časa v vaši organizaciji. Nadzor bo namreč vedno bolj usmerjen v kontrolo delovnega časa, naj vas ne ujame nepripravljene.
*Evidenca delovnega časa…primer
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za september 2023.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za avgust 2023.
Novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je pričela veljati 11. avgusta, ureja interventne ukrepe za odpravo posledic poplav iz avgusta 2023 in pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) omogoča uveljavljanje:
Obe povračili bodo delodajalci lahko uveljavljali z elektronsko vlogo na portalu ZRSZ za delodajalce, ki bo predvidoma na voljo 17. avgusta. Tisti delodajalci, ki bodo imeli težavo z dostopom do računalnika, bodo lahko obiskali katero izmed lokacij ZRSZ, kjer imajo v kariernih središčih in kotičkih na voljo računalnik za izpolnitev vloge.
Pri tem je še pomembno opozoriti, da morajo delodajalci elektronsko vlogo za uveljavitev povračila nadomestila vložiti v 15 dneh od uveljavitve tega zakona oz. v 15 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi višje sile ali zaradi napotitve delavca na začasno čakanje na delo.
Povračilo nadomestila plače v primeru višje sile lahko delodajalec uveljavlja za tiste delavce, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile ter je to posledica naravne nesreče poplav iz avgusta 2023, in sicer gre za primere:
Pravico do ukrepa nadomestila plač delavcev zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav v avgustu 2023 lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
Nadomestilo plače bo delavec lahko prejemal za čas, ko obstajajo okoliščine višje sile. To znaša 80 % osnove (povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti), pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.
Pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem od 3. avgusta dalje lahko uveljavljajo tisti delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje na dan 2. avgusta 2023 ter začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic poplav (npr. zaradi poplavljenih poslovnih prostorov ali drugih okoliščin, ki onemogočajo delo), razen če niso:
Prav tako delodajalci ne morejo tega nadomestila uveljavljati za:
Nadomestilo znaša 80 % plače in ne sme biti nižje od minimalne plače.
Upravičeno izplačano nadomestilo plače za čakanje na delo bo država delodajalcu povrnila v 80 % nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).
Ukrep višja sila je v veljavi od 3. avgusta 2023 do 31. decembra, čakanje na delo pa od 3. avgusta do 31. oktobra 2023 z možnostjo podaljšanja.
Vir: ZRSZ
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), ki je bil objavljen v Ul. RS št. 88 dne 10.8.2023 je tudi začasni ukrep na področju dela prostih dni in sicer se ne glede na 2. člen Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki določa dela proste dneve, se v letu 2023 kot dela prost dan v Republiki Sloveniji določi 14. avgust.
Odločitev o dela prostem dnevu je med delodajalci povzročila precej polemik in tudi vprašanj, zato je tudi MDDSZ podalo pojasnilo glede 14. avgusta z delovnopravnega vidika, sa se na dela proste dneve in praznike vežejo določene posebnosti.
Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob praznikih Republike Slovenije, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih. Pravica pa se lahko delavcu omeji, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na ta dan.
Z delovnopravnega vidika je tako pomembno, da je delavec, če ni izrecno razporejen na delo na ta dan, prost delovne obveznosti, delodajalec pa mu je za ta dan dolžan izplačati nadomestilo plače. V primerih odsotnosti z dela zaradi z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni namreč delodajalec v lastno breme izplača nadomestilo plače. Če pa delavec na dela prost dan dela, mu pripada dodatek za delo v posebnih pogojih dela, ki izhaja iz razporeditve delovnega časa (dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu).
Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan bo danes izdal odredbo, s katero bo ne glede na ponedeljkov prost dan, predvidoma odredil delo zaposlenim:
razen, če predstojnik, poslovodna oseba ali poslovodni organ nemoteno delovanje zagotovi drugače.
ZDOPS dodaja še naslednje:
Če delavci delajo na dan, ki je praznik, dela prost dan, jim po ZDR-1 za delo na ta dan pripada dodatek za delo na praznik, ki je dela prost dan.
Višina dodatka je določena ali v kolektivni pogodbi dejavnosti ali podjetniški kolektivni pogodbi. Če delodajalec te nima, pa mora imeti višino dodatka določeno v pravilniku ali pogodbi o zaposlitvi. ZDR-1 višine dodatka za delo na praznik (niti drugih) ne določa, zato jih mora delodajalec določiti sam (če jih določa v pravilniku ali v pogodbi o zaposlitvi). Pri njegovi velikosti pa mora upoštevati sklep VS VIII Ips 191/2018.
Na 14. 8. 2023, ki je praznik, dela prost dan, lahko delodajalec na delo načeloma pozove le delavce, ki imajo v pogodbi o zaposlitvi določeno, da lahko delajo tudi na te dni, ali pa to izhaja iz letnega koledarja dela, drugih pa ne. Delavci, ki imajo v pogodbi o zaposlitvi določeno, da delajo od ponedeljka do petka, ob praznikih, ki so dela prosti dnevi pa ne, ponedeljek ni njihov delovni dan. Razen, če jim bo ustrezno prej na primer odredil, da morajo na ta dan opravljati nadure. V tem primeru jim je delodajalec dolžan plačati ure z dodatkom za praznično in nadurno delo. Lahko jim za ta dan delovni čas tudi začasno prerazporedi, vendar le, če ima to ustrezno urejeno. Možnosti je še več, kot je na primer nujno delo zaradi naravnih nesreč.
Vir: MDDSZ, ZDOPS
AJPES obvešča, da se v četrtek, 31. 8. 2023 izteče rok za predložitev letnih poročil družb, zavezanih k reviziji, preiskavi oziroma konsolidaciji za leto 2022, razen za zavezance s poslovnim letom, različnim od koledarskega. Do sedaj je že objavljenih 696 revidiranih, 58 konsolidiranih in 16 letnih poročil s preiskanimi računovodskimi izkazi.
JOLP – javna objava letnih poročil omogoča brezplačen vpogled v letna poročila, ki so jih AJPES predložili:
Povezava do JOLP se nahaja tukaj. Vpogled je omogočen za zadnjih pet let, izpise letnih poročil za prejšnja leta lahko pridobite v izpostavah AJPES.
Javna objava letnih poročil za leto 2022 je bila dne 07.08.2023. Do tega dne je bilo za poslovno leto 2022 javno objavljenih:
Za gospodarske družbe, zadruge, samostojne podjetnike, društva, nepridobitne organizacije (politične stranke in kolektivne organizacije), pravne osebe javnega prava so javno objavljena tudi zaključna poročila, ki jih morajo sestaviti v primeru začetka stečaja, likvidacije ali prenehanja (seznam).
Vir: AJPES
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za julij 2023.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za junij 2023.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za maj 2023.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za april 2023.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za marec 2023.
Višina prispevkov, katere samostojni podjetniki plačujejo vsak mesec, se enkrat letno, v mesecu aprilu, lahko spremenijo zaradi nove osnove za prispevke.
Osnova za prispevke za redni s.p. se izračuna iz podatkov zadnjega letnega Obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po sledeči formuli:
(Razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki (9.) + Obračunani znesek prispevkov (Paragraf II.) ) x 0,75 /12
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za februar 2023.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za januar 2023.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za december 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za november 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za oktober 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za september 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za avgust 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za julij 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za junij 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za maj 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za april 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za marec 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za februar 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za januar 2022.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za december 2021.
Ukrep velja od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep podaljša s sklepom za največ 6 mesecev. Zavezanec mora prek eDavkov predložiti vlogo (NF-Karantena). Obrazec bo pripravljen predvidoma konec tega tedna. Rok za oddajo vloge je 15. januar 2022. Vloge ni mogoče vložiti v papirnati obliki.
Kdo je upravičen do delno povrnjenega izgubljenega dohodka?
Samozaposleni, družbeniki in kmetje.
V kakšnem primeru?
Do povračila izgubljenega dohodka je zavezanec upravičen, če ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu zaradi:
Kakšni so kriteriji za delno povrnitev izgubljenega dohodka?
Če uveljavlja povračilo izgubljenega dohodka zaradi:
Pomembno: Velja za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
Kakšna je višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka?
Višina povračila izgubljenega dohodka znaša 250 evrov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 evrov za 10 dni, 500 evrov za 20 dni in 750 evrov v enem mesecu.
S posamezno vlogo se lahko uveljavlja znesek v višini 250 evrov.
Kaj moram narediti, da se mi nakaže delno povrnjen izgubljeni dohodek?
Za povračilo delno izgubljenega dohodka upravičenec preko informacijskega sistema Finančni upravi predloži vlogo najpozneje do 15. januarja 2022. Zavezanec mora prek eDavkov predloži vlogo (NF-Karantena). Obrazec bo pripravljen predvidoma konec tega tedna. S posamezno vlogo se lahko uveljavlja znesek v višini 250 evrov.
Upravičencu nakaže Finančni upravi delno izgubljeni dohodek najkasneje do 15. februarja 2022.
vir: gov.si
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za november 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za oktober 2021.
V UL RS, št. 104/21 in 114/21 so bile objavljene spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17 in 71/18; odslej uredba), ki se nanašajo na povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.
Spremembe se za delojemalce v zasebnem sektorju začnejo uporabljati za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec september 2021, ki jih bomo predvidoma izplačali v začetku oktobra.
Po novi določbi 3. člena uredbe se po prvem odstavku povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.
Do spremembe je bila v veljavi določba 3. člena uredbe, ki se uporablja za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za obdobja do konca meseca avgusta 2021. Ta določa, da se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Če je najbližje postajališče od običajnega prebivališča oddaljeno več kot en kilometer, se v davčno osnovo poleg povračila stroškov v višini stroškov javnega prevoza ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in le-temu najbližjim postajališčem. Če delojemalec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza, pa se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela. Navedene določbe uredbe se bodo torej zadnjič uporabile za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec avgust 2021, ki jih bomo predvidoma izplačali v začetku septembra.
Po novem pa se neobdavčeno povračilo stroškov prevoza na delo in z dela za mesec september 2021 ne veže več na višino cene javnega prevoza, ampak le na višino 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela. Ta kilometrina se pomnoži s številom dni prisotnosti na delu in na ta način dobimo neobdavčen znesek povračila.
Poleg tega nov drugi odstavek 3. člena uredbe določa, da se za obdobja od meseca septembra 2021 dalje, če je znesek, izračunan po prvem odstavku, za posamezni mesec nižji od 140 evrov, v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja pod pogoji iz prvega odstavka ne všteva povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 140 evrov mesečno.
Tako lahko po novem delodajalec delavcu, za katerega z uporabo kilometrine v višini 0,18 evra izračuna nižji znesek povračila stroškov za prevoz na delo in z dela kot 140 evrov, npr. 100 evrov, kljub temu glede na določbe v delovnopravnih podlagah izplača delavcu znesek 140 evrov, ki je neobdavčen.
Da bi ugotovili, kolikšno povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela pripada delavcu, moramo še vedno preveriti določbe v delovnopravnih podlagah, kot so npr. kolektivna pogodba, interni akti delodajalca in pogodbi o zaposlitvi. Na tej podlagi ugotovimo znesek povračila, ki ga moramo izplačati delavcu, ne glede na nove določbe uredbe.
Predvidevamo, da bodo nekateri delodajalci določbe v delovnopravnih podlagah prilagodili novim določbam uredbe in na ta način dosegli, da bodo povračila stroškov tudi v bodoče neobdavčena, lahko pa tudi izplačana v višji višini, kot so bila do zdaj.
Nove določbe uredbe bomo ponazorili z zgledi.
Zgled 1: delavec v gospodarstvu prejme povračilo stroškov za prevoz na delo v višini 135 evrov
Delavec je bil v septembru prisoten na delu 15 dni, razdalja med prebivališčem in mestom opravljanja dela znaša 25 km. Interni akt delodajalca določa, da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela glede na število dni prisotnosti na delu.
25 x 2 x 0,18 x 15 = 135 evrov
Delodajalec bo delavcu izplačal neobdavčeno povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 135 evrov.
Zgled 2: delavec v gospodarstvu prejme povračilo stroškov za prevoz na delo v višini 140 evrov
Delavec je bil v septembru prisoten na delu 15 dni, razdalja med prebivališčem in mestom opravljanja dela znaša 25 km. Interni akt delodajalca določa, da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v maksimalni višini, ki je po uredbi neobdavčena.
25 x 2 x 0,18 x 15 = 135 evrov
Delodajalec bo delavcu izplačal neobdavčeno povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 140 evrov.
Zgled 3: delavec v gospodarstvu prejme povračilo stroškov za prevoz na delo v višini 205,20 evra
Delavec je bil v septembru prisoten na delu 19 dni, razdalja med prebivališčem in mestom opravljanja dela znaša 30 km. Interni akt delodajalca določa, da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela glede na število dni prisotnosti na delu.
30 x 2 x 0,18 x 19 = 205,20 evra
Delodajalec bo delavcu izplačal neobdavčeno povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 205,20 evra.
Zgled 4: delavec v gospodarstvu prejme povračilo stroškov za prevoz na delo v višini 160 evrov
Delavec je bil v septembru prisoten na delu 15 dni, razdalja med prebivališčem in mestom opravljanja dela znaša 25 km, cena mesečne vozovnice za javni prevoz znaša 160 evrov. Kolektivna pogodba določa, da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini mesečne vozovnice za javni prevoz.
25 x 2 x 0,18 x 15 = 135 evrov
Delodajalec bo delavcu izplačal povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 160 evrov, od česar je neobdavčenih 140 evrov. Znesek v višini 20 evrov se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Zgled 5: delavec v gospodarstvu prejme povračilo stroškov za prevoz na delo v višini 180 evrov
Delavec je bil v septembru prisoten na delu 19 dni, razdalja med prebivališčem in mestom opravljanja dela znaša 30 km, cena mesečne vozovnice za javni prevoz znaša 180 evrov. Kolektivna pogodba določa, da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini mesečne vozovnice za javni prevoz.
30 x 2 x 0,18 x 19 = 205,20 evra
Delodajalec bo delavcu izplačal neobdavčeno povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 180 evrov.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za september 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za avgust 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za julij 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za junij 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za maj 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za april 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za marec 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za februar 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za januar 2021.
Uradni list RS, št. 12/2021 z dne 28.01.2021
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za december 2020.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za november 2020.
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije (PKP6), sprejet v Državnem zboru 25. 11. 2020, v 109. členu predvideva pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje oktober – december 2020. Upravičeno obdobje se lahko s sklepom vlade podaljša za šest mesecev.
Do ukrepa bodo upravičene pravne ali fizične osebe:
Za upravičence ne štejejo:
Višino nekritih fiksnih stroškov izračunamo dvostopenjsko:
1. Preračun upada prometa
a) če je upravičenec ustanovljen do 1. 10. 2019 s primerjavo prometa v obdobju oktober – december 2020/oktober – december 2020
b) če je upravičenec ustanovljen po 1. 10. 2019 s primerjavo prometa v obdobju oktober – december 2020/promet od registracije do 1. 9. 2020 delimo s številom mesecev poslovanja in pomnožimo s 3
2. Višina fiksnih stroškov je vezana na upad prihodkov od prodaje in znaša:
a) če je upravičenec ustanovljen do 1. 10. 2019
b) če je upravičenec pričel opravljati dejavnost po 1. 10. 2019
Izvede se preračun prihodkov od registracije do 1. 9. 2020, na način, da se prihodke od prodaje deli s številom mesecev poslovanja in pomnoži z 12.
Prihodki od prodaje so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih računovodenja (AOP 110).
Višina nekritih fiksnih stroškov ne sme presegati:
Število redno zaposlenih in velikost upravičenca se ugotavlja na dan oddaje vloge.
Upravičenec bo izplačilo pomoči uveljavljal z oddajo vloge preko eDavkov. Vlogo je potrebno predložiti najkasneje do 31. 12. 2020.V kolikor upravičenec naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev glede upada prometa ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS najkasneje do roka za predložitev davčnega obračuna za leto 2020 in vrne preveč prejete pomoči v roku 30 dni od vročitve odločbe. Po poteku roka za vračilo se zaračunavajo zakonske zamudne obresti.
Normiranci: v primeru koriščenja ukrepa so dolni zagotavljati podatek o načrtovani in dejansko doseženi izgubi v zadnjem kvartalu 2020 na podlagi verodostojnih listin!
Izplačilo pomoči: 20. 1. 2021
Vloga bo dostopna zgolj na eDavkih in to predvidoma od 17. 12. 2020 dalje. Rok za oddajo vloge je 31. 12. 2020. FURS bo nakazal pomoč do 20. 1. 2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za oktober 2020.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za september 2020.
OPOZORILO: Predstavljamo ukrepe, predvidene v besedilu PKP5, ki so bili sprejeti na vladi. Zakon v državnem zboru še ni bil sprejet, zato lahko pride do sprememb.
Predlog zakona ureja več ukrepov, najpomembnejši za gospodarstvo so predstavljeni spodaj.
1. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo
Obseg ukrepa
Upravičeni delodajalec
Pravico do ukrepa lahko uveljavlja vsak delodajalec v RS, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:
Delodajalci pa morajo izpolnjevati tudi pogoj upada prihodkov, in sicer:
Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Do ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, ki ima status humanitarne ali invalidske organizacije, tudi če ne dosegajo pogoja upada prihodkov.
Časovna omejitev
Delodajalec lahko posameznega delavca napoti na začasno čakanje najdlje do 31.12.2020. Vlada RS pa lahko ukrep s sklepom podaljša največ za obdobje 6 mesecev, vendar ne dlje kot do 31.7.2021 (ni nujno, da je podaljšanje nepretrgano).
Napotitev na začasno čakanje na delo in višina nadomestila
Delodajalec mora delavca pisno napotiti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi:
Delavec ima v času, ko je napoten na začasno čakanje na delo, pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo, v skladu s 137. in 138. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače v RS.
Pravice in obveznosti delavcev
Delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj
Obveznosti delodajalca
Vračanje sredstev
Delodajalec mora v celoti vrniti vsa prejeta sredstva, če:
Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače
Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače (80 % bruto I od izplačanih 80%) in je navzgor omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost (892,50 EUR).
Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
Postopek uveljavljanja povračila nadomestila plače in izplačilo
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v roku 8 dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 15.12.2020.
V primeru, da je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 1.10.2020 dalje, lahko vloži vlogo v 8 dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.
Vlogi priloži:
Zavod o vlogi odloči v 15 dneh od prejema vloge s SKLEPOM.
Delno povračilo nadomestila plače se izplačuje mesečno, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.
Kombinacija ukrepov
Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest (npr. subvencioniranje skrajšanega delovnega časa), če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.
Kazenske določbe
Z globo od 3.000 do 20.000 EUR se kaznuje delodajalec, ki:
Manjši delodajalec (zaposluje 10 ali manj delavcev) se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 EUR, odgovorna oseba pa z globo od 450 do 2.000 EUR. Z globo od 450 do 1.200 EUR se kaznuje delodajalec posameznik.
2. Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otrok
Obseg ukrepa
V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile, se šteje:
Upravičenci
Karantena: pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec, če IZJAVI, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena.
Višja sila: delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole.
Časovna omejitev
Karantena: nadomestilo prejema delavec za obdobje, za katero je bila odrejena karantena (v skladu z odločbo o karanteni) – od 1.10.2020
Višja sila: nadomestilo prejema delavec za obdobje, za katero je bila otroku odrejena karantena oziroma dokler so podane okoliščine višje sile, ki opravičujejo delavčevo odsotnost – od 1.9.2020
vendar za oba ukrepa najdlje do 31.12.2020. Vlada RS pa lahko ukrepa s sklepom podaljša največ za obdobje 3 mesecev.
Višina nadomestila za karanteno
Višina nadomestila je odvisna od razloga za karanteno, ki mora biti razviden iz odločbe o karanteni, in sicer:
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:
V naštetih upravičenih primerih, mu pripada pravica do nadomestila plače za primer višje sile (50 % plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače). Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.
Višina nadomestila v primeru višje sile
Delavec ima v času, ko ne more opravljati dela zaradi višje sile kot obveznosti varstva otroka, pravico do nadomestila plače za primer nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (v višini 80 % osnove za nadomestilo, v skladu s 137. in 138. členom Zakona o delovnih razmerjih).
Obveznosti delavcev
Delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj
Obveznosti delodajalca
Vračanje sredstev
Delodajalec mora v celoti vrniti vsa prejeta sredstva, če krši zgoraj navedeno obveznost (izplačevanje neto nadomestila in poravnava prispevkov).
Višina subvencije in izplačevanje
Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ali višje sile ne morejo opravljati dela, se povrnejo v celoti (bruto I). Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.
Izplačila so mesečna, na zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.
Delodajalcu pripada nadomestilo za dejansko mesečno oz. tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.
Postopek uveljavljanja subvencije
Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi vloge, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v roku 8 dni od uveljavitve zakona (če uveljavlja pravico za čas pred uveljavitvijo zakona) oz. v roku 8 dni od pričetka odsotnosti delavca.
V primeru karantene vlogi priloži:
V primeru višje sile vlogi priloži:
O vlogi se odloči po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Na podlagi odločbe o priznanju pravice, se sklene pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače.
Kazenske določbe
Z globo od 3.000 do 20.000 EUR se kaznuje delodajalec, ki:
Manjši delodajalec (zaposluje 10 ali manj delavcev) se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 EUR, odgovorna oseba pa z globo od 450 do 2.000 EUR. Z globo od 450 do 1.200 EUR se kaznuje delodajalec posameznik.
3. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka
Upravičenec
Oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 13.3.2020 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19, in sicer:
Če upravičenec v zavarovanje za posamezni mesec ni vključen v celotnem mesecu ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela izredne pomoči, glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oz. do polnega zavarovalnega časa.
Sorazmernost ne velja za upravičence, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni na podlagi 2. odstavka 19. člena ZPIZ-2 (starši), razen če v posameznem mesecu niso vključeni v zavarovanje po zgoraj navedenih podlagah za celotni mesec.
Do izplačila ni upravičena oseba, ki ne plačuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vložitve vloge za mesečni temeljni dohodek neplačane zapadle davčne obveznosti.
Časovna omejitev
Ukrep traja od 1.10.2020 do 31.12.2020 in se lahko s sklepom Vlade podaljša še za obdobje največ 6 mesecev.
Višina mesečnega temeljnega dohodka
Višina za mesece oktober, november in december 2020 znaša 1.100 EUR mesečno. Za samozaposlene v kulturi znaša višina 700 EUR mesečno. V primeru podaljšanja, se izplača mesečni temeljni dohodek tudi za obdobje podaljšanja.
Postopek
Upravičenec mora preko informacijskega sistema FURS (e-Davki) predložiti izjavo, s katero potrdi, da gre za upravičeno osebo in da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Izjava upravičenca je informacija javnega značaja.
Upravičenec poda izjavo na podlagi lastne ocene poslovanja. Šteje se, da upravičenec ne more opravljati dejavnosti oz. jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če je izpolnjen pogoj upada prihodkov, in sicer:
Prihodki za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Nakazila mesečnega temeljnega dohodka
Upravičenec lahko vloži izjavo tudi za več mesecev skupaj. V tem primeru se mu nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov. Če vloži izjavo:
Skrajni rok za vložitev izjave je 31.12.2020 (v primeru podaljšanja, pa v sklepu določen rok).
Vračanje sredstev
Upravičenec mora v celoti vrniti vsa prejeta sredstva, če ne izpolnjuje pogoja upada dohodkov. Ob takšni ugotovitvi o tem obvesti FURS, najkasneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, in vrne sredstva v roku 30 dni od vročitve odločbe. Po preteku roka se mu obračunajo zakonske zamudne obresti.
V primeru, da je od uveljavitve zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 ali za leto 2020, mora upravičenec o tem seznaniti FURS. Sredstva vrne po prejemu odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic po zakonu do dneva vračila.
4. Delno povračilo izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene ali višje sile zaradi varstva otrok
Upravičenec
Oseba, ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, in sicer:
V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile, se šteje:
Pogoji vračila
Izgubljeni dohodek se delno povrne le v naslednjih primerih:
Časovna omejitev
Ukrep traja od 1.10.2020 do 31.12.2020 in se lahko s sklepom Vlade podaljša še za obdobje največ 6 mesecev.
Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka
Višina znaša 250 EUR za vsako odrejeno karanteno ali za časa, ko upravičenec ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile, povezane z varstvom otroka.
Postopek
Upravičenec mora preko informacijskega sistema FURS (e-Davki) predložiti vlogo. Če gre za odrejeno karanteno, je obvezna priloga odločba o karanteni in je vlogo potrebno vložiti v roku 30 dni od vročitve odločbe o karanteni.
Nakazila delno izgubljenega dohodka
Upravičenec lahko vloži vlogo tudi za več mesecev skupaj. V tem primeru se mu nakaže seštevek delno izgubljenih dohodkov. Pri karanteni pa mora paziti na zgoraj določen 30 dnevni rok. Če vloži vlogo:
Skrajni rok za vložitev vloge je 31.12.2020 – paziti na 30 dnevni rok pri karanteni (v primeru podaljšanja pa v sklepu določen rok – do 10. dne v mesecu za vloge, prejete v preteklem mesecu).
5. Odsotnost z dela zaradi bolezni
Delavec je lahko v obdobju do 31.12.2020 odsoten z dela zaradi bolezni, brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, do 3 zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Nadomestilo se refundira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ukrep se lahko s sklepom Vlade podaljša še največ za 6 mesecev.
Delavec o odsotnosti pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. V primeru daljše odsotnosti (več kot 3 zaporedne dni), se uporabijo določbe ZDR-1 in ZZVZZ (do 30 delovnih dni v breme delodajalca od prvega dne dalje) in se šteje, da pravica ni bila izkoriščena.
Delavec v času odsotnosti ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja.
6. Davčna obravnava testiranj delavcev na SARS-CoV-2
Plačila delodajalca za testiranje delavcev na SARS-CoV-2, na katera jih napoti delodajalec, se ne štejejo za boniteto. Ukrep velja do 30.6.2021 in se lahko podaljša še za 6 mesecev.
7. Nadomestila za izvajalce občasnega prevoza
Upravičenci
Pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, registrirani v RS, ki so imetniki licence Skupnosti za prevoz potnikov in izvajajo dejavnost po SKD:
so upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli, ker od 16.3.2020 do 11.5.2020 niso izvajali prevozov.
Višina nadomestila stroškov
Izračuna se na podlagi števila avtobusov z licenco Skupnosti za izvajanje prevozov potnikov, ki jih je imel imetnik licence Skupnosti v lasti ali uporabi na dan 16.3.2020.
Nadomestilo stroškov znaša 33,30 EUR na avtobus na dan, pri čemer se v mesecu marcu 2020 upošteva 8 dni, v aprilu 2020 18 dni in v maju 2020 10 dni.
Upravičenje do nadomestila stroškov pa ne velja za avtobuse, s katerimi se izvaja gospodarsko javno službo javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu in za avtobuse, starejše od 20 let.
Kazenske določbe
Z globo od 3.000 do 20.000 EUR se kaznuje imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja nadomestilo stroškov za avtobuse, za katera je pridobil nadomestila iz drugih virov ali je z njimi izvajal prevoze v mesecu, za katerega uveljavlja nadomestila.
8. Nadomestila za izvajalce mestnega prevoza
Upravičenci
Imetniki licence Skupnosti za prevoz potnikov, ki izvajajo dejavnost po SKD:
so upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli, ker od 16.3.2020 do 11.5.2020 niso izvajali prevoza potnikov.
Višina nadomestila stroškov
Izračuna se na podlagi števila avtobusov z licenco Skupnosti za izvajanje prevozov potnikov v mestnem prometu, ki jih je imel imetnik licence Skupnosti v lasti ali uporabi na dan 16.3.2020.
Nadomestilo stroškov znaša 79,30 EUR na avtobus na dan, pri čemer se v mesecu marcu 2020 upošteva 15 dni, v aprilu 2020 25 dni in v maju 2020 10 dni.
Upravičenje do nadomestila stroškov pa ne velja za avtobuse, s katerimi se izvaja gospodarsko javno službo javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu in za avtobuse, starejše od 20 let.
Kazenske določbe
Z globo od 3.000 do 20.000 EUR se kaznuje imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja nadomestilo stroškov za avtobuse, za katera je pridobil nadomestila iz drugih virov ali je z njimi izvajal prevoze v mesecu, za katerega uveljavlja nadomestila.
9. Podaljšanje ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa
Vlada lahko ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa s sklepom podaljša največ za obdobje 6 mesecev, vendar ne dlje kot do 31.7.2021.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za avgust 2020.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za julij 2020.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za junij 2020.
SZ_06_2020
20_Izracun-osnove-prispevkov
20_Izracun-osnove-prispevkov-normiranci
Spoštovani,
od danes 03.06.2020 je na Zavodu za zaposlovanje omogočen vnos vloge za čas čakanja na delo od 01.06.2020-30.06.2020.
Prijavite se na portal: https://www.zadelodajalce.si/ potem greste na »Storitve« in nato na »Povračila nadomestila plače«.
Novica: ZIUOOPE
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za maj 2020.
SZ_05_2020Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za april 2020.
Spoštovani,
od danes 01.04.2020 je na Zavodu za zaposlovanje omogočen vnos vloge za čas čakanja na delo.
Prijavite se na portal: https://www.zadelodajalce.si/ potem greste na »Storitve« in nato na »Povračila nadomestila plače«.
Potrebno je vložiti osnovno vlogo, ter pripeti seznam delavcev napotenih na čakanje (priloga .xls).
Velja za vse zaposlene delavce in ne velja za zavezance(s.p.-je) ter družbenike, ki so poslovodne osebe zavarovane na podlagi 16.člena ZPIZ-2.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za februar 2020.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za januar 2020.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za december 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za november 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za oktober 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za september 2019.
Plačevanje prispevkov za socialno varnost z enim e-računom
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za avgust 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za julij 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za junij 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za maj 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za april 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za marec 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za februar 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za januar 2019.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za december 2018.
Vzdrževani družinski člani in namenitev dela dohodnine
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za november 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za oktober 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za september 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za avgust 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za julij 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za maj 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za april 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za marec 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za februar 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za januar 2018.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za december 2017.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za november 2017.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za oktober 2017.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za september 2017.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih za avgust 2017.
LOVREC-BIRO d.o.o. smo družinsko podjetje, ki že več kot 30 let uspešno vodimo poslovne knjige svojim stalnim naročnikom: malim in srednjim družbam, samostojnim podjetnikom, društvom in fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost.
Zavedamo se kako pomembno je za podjetje, da ima pravočasno in pravilno obračunane davke in narejene računovodske izkaze. Opravljamo pa tudi vrsto dodatnih storitev, ki so vezane na računovodstvo in svetujemo v davčnih in finančnih zadevah.
Naložbo (vavčer za digitalni marketing – izdelava spletne strani) sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
